NOVICE
Pot prijateljstva – dobrodelni pohod od Cankove do Šmarjeških Toplic

Na pobudo pobratenih občin, županje Šmarjeških Toplic, mag. Bernardke Krnc in ob potrditvi skupnega projekta župana Draga Vogrinčiča, smo se odločili za priprave na prvi pohod iz prekmurskih gričev in ravnin do dolenjskih bregov. Po prvih prijavah pohodnikov iz več občin, vrata za udeležbo na pohodu so bila odprta tudi pohodnikom izven omenjenih občin, so pripravili kratko navodilo glede samih telesnih priprav pohodnikov in različnih organizacijskih zadolžitev.
V mini organizacijskem odboru smo pripravili traso pohoda od Cankove do Šmarjeških Toplic skozi še dodatnih sedemnajst občin. Pohodu smo poleg druženja dodali še humanitarno noto in smo župane občin, skozi katere nas je vodila pot, zaprosili za prispevek k nakupu šolskih potrebščin, ki jih bomo podarili otrokom, katerih starši so letos iz nekrivdnih razlogov izgubili delo v Aha Muri.
Pohoda se je udeležilo enajst pohodnikov, en predstavnik Občine Šmarješke Toplice, dva iz Občine Gornja Radgona, trije iz Občine Murska Sobota in pet iz Občine Cankova – večina nas je opravila skupne ali individualne priprave, saj smo vedeli, da bomo dnevno premagovali po 50 kilometrov.
Skupaj smo prehodili 172 km; z izhodišča na Cankovi smo se podali v četrtek, 28. 8. 2014, ob 6.30 uri in preko Občin Tišina, Sveti Jurij ob Ščavnici in Juršinci prispeli na Ptuj ob 19. uri – prvi dan smo prehodili okroglih 50 km. Na Stari Gori smo se navdušili nad edinim slovenskim mlinom na veter. Toplo smo bili sprejeti na občinskih upravah, zelo svečano pri županu Ptuja, Štefanu Čelanu. Po sprehodu čez staro ptujsko mestno jedro nas je minila utrujenost in prespali smo v Gostišču pri Tonetu. Drugi dan, 29. 8. 2014, ob 6. uri smo nadaljevali pot proti Hajdini, Lovrencu, Majšperku, Makolam, Poljčanam kraju Podplat v Občini Rogaška Slatina in pohod drugega ob 21. uri zaključili v Občini Podčetrtek – dolžina poti je bila 52 km. V tej etapi smo se navduševali nad pokrajino in se navduševali nad Bočem, ki je bil v različnih položajih ob naši poti skoraj vse do večera. Na večerji v restavraciji Barbara sta nas sprejela župan Peter Misja in župnik Jožef Rogač, ki nam je v župnišču nudil prenočišče in zajtrk ter s svojo gostoljubnostjo dal energijo za pohod v tretji dan. Tokrat so nas prejeli predstavniki občin Kozje, Krško, Sevnica in Škocjan (župan Jože Kaplar), ko smo ob 21. uri prispeli v kraj Bučka, kjer so nam iz aktiva kmečkih žena Bučka pripravili okusno večerjo – tretji dan je bil rekorden glede dolžine, 53 km. Naši gostitelji iz Šmarjeških Toplic so nas odpeljali na nočitev tretjega dne in zjutraj pripeljali nazaj na izhodišče v Bučko. Na nedeljsko jutro so nas zadnjo etapo do cilja v središče Šmarjeških Toplic spremljali tako Občani Škocjana kot tudi Šmarjetčani z županjo na čelu – ta dopoldne je bilo s počasnejšo hojo opravljenih še 17 km – tik pred ciljem smo si ogledali naravni vrelec s toplo vodo, v katerem se je eden od pohodnikov celo okopal. Našo ekipo so sestavljali še trije prijatelji v spremljevalnem vozilu, ki so si razdelili vloge kuharja, voznika in medicinskega brata ter spremljevalca, tako da nas je bilo vseh štirinajst. Na poti se nam je zadnji dan pridružil tudi naš kolesar Stane, ki je izbral nekoliko drugačno traso z izhodiščem v Murski Soboti, v sedmih urah je prekolesaril 185 km.
Dva kilometra pred ciljem so se nam pridružili prijatelji iz pohodne skupine Tempo Semič, ki so prišli peš na naš skupni cilj v sedmih urah, ter občani Cankove z županom Vogrinčičem, ki so nas potem z avtobusom pospremili nazaj v Prekmurje. Zaključek je minil v podelitvi priznanj in družabnem srečanju, posamezniki pa so se sprostili zdravilni vodi termalnega vrelca kopališkega kompleksa. Pri organizaciji pohoda nam je največ pomagala svetovalka za turizem pri šmarješki občini, Mateja Bobič.
Prisotni smo potrdili predlog, da se bomo naslednje leto podali na to pot v smeri od juga proti severu naše lepe Slovenije.
Pripravil: Janko Durič